Zgodovina nogometnega kluba Brežice 1919 je dolga in bogata, v svoji izhodiščih pa močno povezana s formalnim oblikovanjem nogometa v Ljubljani in v Sloveniji nasploh.
Letnica 1919 predstavlja začetni mejnik in simbolično leto, ko so se v Brežicah in Sloveniji (1911) začeli oblikovati prvi nogometni klubi.
Zato se lahko štejemo med pionirje nogometa v Sloveniji. Smo med najstarejšimi klubi v Sloveniji. V letu 2019 smo praznovali namreč že 100 letnico našega obstoja.
Zgodovina NK Brežice 1919–1939
Leto dni po zgodovinskih in prelomnih dogodkih na naših prostorih, ko je bila ob razpadu Avstro-Ogrske, leta 1918 ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bil v Brežicah pod pokroviteljstvom Telovadnega društva Sokol (osnovan 27. avgusta, leta 1904) ustanovljen nogometni klub, z imenom Troja. Leta 1919 tako beležimo pričetek organiziranega igranja nogometa v Brežicah.
Nogometni klub Sava
Že dobra tri leta pozneje je nogometni klub Troja prenehal obstajati, nadomestil pa ga je Nogometni klub Sava. S tem je bila dana dodatna spodbuda k razvoju te športne igre v Brežicah. »Savski« nogomet se je v Brežicah igral do konca dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko je klub prenehal delovati. Seveda pa to hkrati ni pomenilo konec igranja nogometa. V tem obdobju so brežiški nogometaši igrali predvsem prijateljska nogometna srečanja s sosednjimi klubi, ki so tudi bili na začetku svoje poti (NK Šparta Elektra iz Zagreba – ustanovljena leta 1911, NK Krško – 1922, NK Samobor – 1925, itd.).
Vir: http://www.nk-samobor.hr/o-klubu/povijest-nogometnog-kluba-samobor/
Ponovno rojstvo NK Brežice
Leta 1934 so tako po kratkem premoru ponovno obudili igranje nogometa v Brežicah, ponovim imenom NK Brežice. K razvoju nogometa v Brežicah pa je še posebej veliko vplivala otvoritev novega stadiona, ki ga je brežiški Sokol, ob svoji 35 – letnici ustanovitve zgradil leta 1939. S to pomembno pridobitvijo so nastali povsem drugačni in novi pogoji za razvoj nogometa. Žal pa je druga svetovna vojna prekinila to dejavnost in klub, ki so ga podpirali vsi obrtniki in še posebej gostilničarji, saj so jim obiski nogometnih tekem prinašali dobiček, je prenehal delovati.
Zgodovina NK Brežice 1940–1969
Po koncu druge svetovne vojne, je bil s strani okrajnega odbora OF, ki je bil takrat še v Brežicah, imenovan iniciativni odbor za ustanovitev športnega društva, odbor pa so sestavljali Zvonko Nučič, Stane Preskar in Božo Kerin. Dober mesec po koncu vojne so v brežiški gimnaziji ustanovili športno društvo in ga na predlog Milka Gregla imenovali Športno društvo Razlag (po znanem borcu za pravice Slovencev, advokatu in pesniku Radoslavu Razlagu). Za predsednika kluba pa so imenovali Josipa Holya, ki je to funkcijo opravljal vse do svoje smrti, leta 1953.
Brežiški nogomet je v povojni letih tako zopet zaživel, ob tem pa je potrebno poudariti tudi eno zanimivost. V sezoni 1948/49 je za brežiške nogometaše igral dr. Brane Elsner, ki je takrat učil na brežiški gimnaziji telesno vzgojo. Do konca petdesetih let 20. stoletja je še igral nogomet v Mariboru in Ljubljani, po 1962 pa je bil trener nogometnih klubov tako doma kakor tudi v tujini. Med drugim je bil trener NK Olimpije (1962-1968) in selektor avstrijske nogometne reprezentance (1985-1989). V NZS je opravljal številne strokovne in organizacijske funkcije, med leti 1982-1985 je bil njen predsednik in od 1992 njen častni član. Za življenjsko delo v nogometu je 1999 prejel Bloudkovo nagrado.
Dr. Elsner se je v znanstveno raziskovalnem delu posvetil metodiki dela z nogometaši, predvsem z mlajšimi starostnimi kategorijami, in to tematiko obdelal v številnih strokovnih delih.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do nekaterih sprememb v brežiškem nogometu. Najprej se je društvo iz okvirov telovadnega društva Partizan osamosvojilo in preimenovalo nazaj v NK Brežice. Predsednik kluba je postal Karel Čater, sekretar pa Ciril Kolešnik. Bližino sosednje vojašnice v Cerkljah ob Krki je s pridom izkoriščal tudi brežiški nogometni klub in začeli so se vrstiti tudi vidnejši rezultati. Največji uspeh do tedaj je bilo sigurno Finale slovenskega pokala, ki so ga v Ljubljani izgubili proti takratnemu članu 2. Zvezne jugoslovanske lige Odredu, kasnejši Olimpiji, z rezultatom 2:1. Strelec edinega zadetka za Brežičane je bil Prokić. Finale pokala je bilo odigrano nekje v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do nekaterih sprememb v brežiškem nogometu. Najprej se je društvo iz okvirov telovadnega društva Partizan osamosvojilo in preimenovalo nazaj v NK Brežice. Predsednik kluba je postal Karel Čater, sekretar pa Ciril Kolešnik. Bližino sosednje vojašnice v Cerkljah ob Krki je s pridom izkoriščal tudi brežiški nogometni klub in začeli so se vrstiti tudi vidnejši rezultati. Največji uspeh do tedaj je bilo sigurno Finale slovenskega pokala, ki so ga v Ljubljani izgubili proti takratnemu članu 2. Zvezne jugoslovanske lige Odredu, kasnejši Olimpiji, z rezultatom 2:1. Strelec edinega zadetka za Brežičane je bil Prokić. Finale pokala je bilo odigrano nekje v drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja.
Zgodovina NK Brežice 1970–1979
Sedemdeseta leta so bila tekmovalno bolj uspešna, kot prejšnje desetletje. Na začetku desetletja, v tekmovalni sezoni 1970/71 Brežičani s članskim moštvom nastopajo v Celjski nogometni podzvezi, kjer beležijo povprečne rezultate.
V tekmovalni sezoni 1971/72 je klub osvojil drugo mesto v celjski podzvezi in igral v kvalifikacijah za vstop v vzhodno consko nogometno ligo, kar je takrat pomenilo drugi najvišji kakovostni republiški razred. V odločilni kvalifikacijski tekmi na domačem terenu pred 800 gledalci so bili po izvajanju najstrožjih kazni boljši gostje iz Rakičana.
Začetki sedemdesetih let prejšnjega stoletja so prav tako zaznamovala zasedanja kluba, kjer so z reorganizacijo delovanja in kadrovskimi spremembami dodatno poskušali spodbuditi in motivirati ljudi v klubu, da popeljejo NK Brežice k boljšim rezultatom, tako po organizacijski, kot tudi tekmovalni plati.
Januarja, 1972 je takratna Skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti obravnavala stanje na objektu stadiona v Brežicah in sprejela sklep o imenovanju odbora za izgradnjo stadiona. V odbor so bili imenovani: Vinko Jurkas (predsednik skupščine občine), Franci Volčanšek (predsednik občinskega sindikalnega sveta), Ciril Kolešnik (predstavnik Ljudske potrošnje), Franc Podgoršek (predstavnik kluba), in drugi.
V sezoni 1972/73 so poleg nastopanja v omenjeni ligi, igrali tudi v finalu Celjske podzveze in po podaljšku izgubili s Kladivarjem iz Celja z rezultatom 5:3. V teh letih je klub zamenjal kar nekaj predsednikov. Tako so se na čelu klubske uprave razvrstili : Jože Strgaršek, Ciril Kolešnik starejši, Vlado Podgoršek, Ciril Kolešnik mlajši, Jože Ferenčak in Sine Pešec.
V tem desetletju so v Sloveniji spremenili tudi tekmovalni sistemi, kar je povzročilo dodatne težave za brežiški klub. Krovna nogometna organizacija je namreč za klube, ki s članskimi moštvi nastopajo v višjih rangih tekmovanja zahtevala najmanj pet selekcij podmladka. Nogometne klube je s tem prisilila, da so začeli razmišljati o delu z mladimi. Tem smernicam so sledili tudi v Brežicah in pričelo se je tudi načrtno delati z mlajšimi kategorijami.
